Dolgo časa sem precej odlašal z obiskom zdravnika. Takrat sem namreč imel precej pogoste težave z mojim želodcem. Ta me je pogosto bolel, prav tako pa se mi je zdelo, da tudi prebava ne deluje več tako, kot bi morala. A ker so bile bolečine večino časa le začasne, torej so minile same od sebe, sem si vedno rekel, da bom še malo počakal, predno grem do zdravnika. Vedno sem bil namreč tisti tip človeka, ki se ni najraje odpravil do kakšnega zdravnika na pregled.

A ko so se začele bolečine hujšati, sem si končno rekel, da ne morem več čakati, ter sem se naročil na pregled. Zdravnik me je lahko tedaj poslal samo naprej, kajti sam ni mogel najbolje oceniti, kje je težava. Zaradi tega me je čakala kolonoskopija. Iskreno, v tistem trenutku me je bilo prav strah. Že sama beseda se mi je slišala kot nekaj resnega, poleg tega pa sem bil prepričan, da to ne bo prav nič prijetnega. Tako sem se moral kar malo psihično pripraviti, predno sem šel na ta nadaljnji pregled.

A ko sem prišel do tistega specialista, saj je le prišel moj termin, me je ta lahko hitro pomiril, saj je videl, da sem bil kar bled. Tedaj mi je razložil, da kolonoskopija ni nič takšnega, oziroma imajo ljudje pogosto veliko hujše predstave, kot dejansko je. Zato sem se res končno malo pomiril, ter se je pregled začel.

Tedaj pa sem lahko bil še kako presenečen nad tem, da je bila celotna kolonoskopija, oziroma pregled končan v nekaj minutah. To je bilo res hitro, zdravnik pa si je v tem času lahko dobro ogledal notranjost območja trebuha. Tako sem moral le še počakati nekaj minut, ter sem že dobil rezultate. Tedaj mi je razložil, kaj je bilo narobe, ter kako to pozdraviti. Na srečo pa ni šlo za nič hujšega, ter sem dobil le nekaj antibiotikov.